Obisk Aškerčeve domačije in Perkmandeljca na Padežu
Jesenski potepanje 2.10.2019
Pripravila: S.Javornik, V. Kristan
Letošnjo jesen smo odkrivale Rimske Toplice. Milka je pripravila program s katerim smo malo pokukale v lepoto in posebnosti kraja v katerem živi.
Ogledale smo si Aškerčevo kmetijo in Polhovo jamo.
Aškerčeva domačija
Po jutranjem, prvem klepetu pri bazenu v Rimskih Toplicah, smo se odpeljale na Senožeče, na kmetijo našega velikega epskega pesnika Antona Aškerca.
Domačija leži na strmini nad Rimskimi Toplicami in reko Savinjo.
Na tej kmetiji je Anton Aškerc preživel velik del svoje mladosti.
pesem ANKA - A. Aškerc
Gre po stezi čez polje zeleno
Anka mlada dete zapiščeno.
Kovček nese mi v levici
solze z desno briše si po lici;
joče milo mi sirota Anka
stoče milo, toži brez prestanka;
"Oj cvetlice, srečne ve sestrice
jasno vam je lepo lice;
jad noben srca ne pretresa
solza van ne kane iz očesa
A gorje mu, kdor od doma mora,
kdor na domu nima več prostora,
komur starše v hladni grob dejali,
kogar kruha služit so poslali!
Morete mi, rože, razodeti,
kaj sirote delamo na sveti?"
500 let staro kmetijo družine Aškerc nam je na duhovit način predstavil prapranečak Matjaž Aškerc.
"Hiša "- na mizi je dobro videna vdolbina za preizkus kvalitete “šnopsa”.
Na kmetij se zdaj ukvarjajo s sirarstvom in ovčarejo.
Anton Aškerc (1856 – 1912)
Anton Aškerc je bil po poklicu duhovnik. Služboval je kot kaplan v Podsredi, Šmarju pri Jelšah, Sv. Lovrencu, v Vitanju, Šmarjeti in Škalah pri Velenju. Po upokojitvi je bil mestni arhivar v Ljubljani.
Bil je širokih misli, raziskoval je druga verstva in pisal pesmi, potopise in drame. Njegova svobodomiselnost ni bila dobro sprejeta v cerkvenih krogih, zato je služboval v več župnijah. Kot bojevit svobodomislec se je večkrat zapletel v spore z nemškimi uradniki in nezavednimi rojaki.
Postajal je vedno bolj vase zaprt in razdražen zaradi kritik na račun pesniškega ustvarjanja.
Bil je širokih misli, raziskoval je druga verstva in pisal pesmi, potopise in drame. Njegova svobodomiselnost ni bila dobro sprejeta v cerkvenih krogih, zato je služboval v več župnijah. Kot bojevit svobodomislec se je večkrat zapletel v spore z nemškimi uradniki in nezavednimi rojaki.
Postajal je vedno bolj vase zaprt in razdražen zaradi kritik na račun pesniškega ustvarjanja.
Obisk Polhove jame na Padežu
Kar nekaj km iz Rimskih Toplic in blizu Laškega, je kraj Padež.
Med hribi in ozkimi dolonami je doma družina Slapšak..
Polhova jama jama je opuščen rudnik svinca in srebra.
Rudo so začeli kopati pred 450 leti.
Po zaprtju je rudnik sameval.
Pridne roke so rovom ponovno dale prejšno podobo.
.
Po urejeni peš poti prispemo do vhoda jame v desetih minutah
Obiskovalca ob vstopu v rudnik oblije nizka temperatura, ki ne presega 10°C, s stropa je videti viseče stakaktite, na tleh male bele ponvice dajo vedeti, da voda najde pot še skozi tako neprehodne razpoke kamnine.
rudarska malica
nekateri rovi so polni bistre vode
Okoli rudnika je speljana lepa sprehajalna pot, ki smo jo zlahka prehodile ob obujanju spominov.
Popoldan se je zaključil izlet in z njim tudi sonce. Dež je pokvaril zaključno kavico. To bomo, ob obujanju spominov, spile v Celju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar