Karavanke - STOL in okolica

11. Planinski pohod upokojenk SŠGT Celje
12., 13. avgust 2019

pripravila S. Javornik, V Kristan

Od  Zelenice do Stola in nazaj

V sredini avgusta smo opravile standardni vsakoletni planinski pohod. Tokrat smo se odpravili na tridnevni izlet v Karavanke.
Napoved  slabega vremena nam je malo spremenila načrt. Tridnevno planinarjenje smo skrajšale. Tako smo preživele dva lepa dneva v Karavankah.


Stol je najvišji vrh v Karavankah. Nanj se lahko povzpnemo iz slovenske ali avstrijske strani. Stol je gora, ki je dosegljiva v vseh letnih časih. Najkrajša in najlažja pot vodi od Valvazorjevega doma nad Žirovnico, druge poti so zahtevnejše in daljše.

Me smo si izbrale pot preko Zelenice in prelaza Šija na vrh Stola.

Ta dan je sonce pripekalo, steza se je dvigovala in spuščala in večkrat smo si vzele počitek. Med potjo smo občudovale vrhove v bližini, občudovale smo planinsko cvetje in drugo rastje in pogledovale  v nebo, kjer so se igrali oblaki.

Zadnji del poti je bil nekoliko adrenalinski, saj je pot poškodovana in posuta z drobirjem, vendar smo jo kljub temu premagale.Prespale smo v Prešernovi koči pod Stolom, ki pa nam na žalost ni nudila prijetnega počutja.

Drugi dan smo ubrale drugo pot, in sicer čez Zabreško planino proti Domu pri izviru Završnice. Polovico poti nas je spremljalo lepo vreme, drugi del pa megla in nizki oblaki, ki so nam zakrili poglede. Pa tudi hladno je bilo. Prijetno presenečenje smo doživele na Koči pri izviru Završnice, kjer nas je pričakala prijazna oskrbnica. Zakurila je peč, tako da smo se prijetno pogrele in odpočile.

DOM na ZELENICI - 1536m

Zelenica je naša edinstvena in
stena njena je kozorogova,
je cvetja poln ta krasni gorski svet,
zato v ta kraj me vleče spet in spet
(Zelenica, M. Perko).









Cvetoči gorski travniki na poti k  koči 

 NA IZVIRU  ZAVRŠNICE.

                      Prvi počitek in uživanje na soncu

Na poti proti prelazu Šija
Sonce je močno pripekalo, zato smo imele v nahrbtnikih veliko vode, komaj smo nosile to težo.

Spomine si doma  osvežimo s fotografijami, če jih imamo . Veliko jih je nastalo na naši poti

Dolga je ta dolina, slika ne pokaže realne dolžine. Prehoditi moramo še celo dolino in na koncu v levo po melišču. Pot je zelo dolga in tudi strma.

Nekaj metrov nam še manjka do roba grebena, nato bo lažje. Kamenček je motil korak, zato smo se ustavile.

STOL - 2236m

je dvoglava gora. Je najvišji vrh Karavank. Z njenega vrha je ogromno prekrasnih razgledov.

Malo pred dežjem smo uživale na vrhu Stola

                                             razgled po dolini


V Prešernovi koči smo se zjutraj zbudili v soncu. Kmalu so se na Julijcih začeli nabirati črni oblaki. Potovali so proti nam. Hitro smo se odpravile s Stola po.J poti, Po temnem gozdu najprej do  Doslovške planine, nato Tinčlove koče in nato po široki gozdni cesti  do koče pri izviru Završnice.

                                                     jutranji razgled s Stola
                                                                    

                                                              

Proti Zavbreški planini so oblaki začeli zakrivati sonce

Ker smo se vračale, se nam ni nikamor mudilo. Vzele smo si čas za klepet

                                          V gozdu so nas prestrašile prve dežne kaplje.

megla, dež na koči pri IZVIRU ZAVRŠNICE,  prijazni gostitelji ter čudovito kosilo

                                                                                        

Prijetno je bilo sedeti ob toplem kaminu, vendar smo morale zaključiti naše potovanje.             
                                                                                     

Ko zmanjka vode v plastenki…

                                                                                                      

Še zadni objem in črpanje devesne energije in nato domov. Bogate za nove spomine

PLANISKI RAJ 

• Letos je bil že 11. planinski pohod v visokogorje. Pred leti, ko smo začeli s to tradicijo, je bilo več zanimanja za pohodništvo, a leta naredijo svoje. Ostalo nas je malo, a se ne damo, ker se zavedamo, da so hribi kotiček na zemlji, kjer človek dobi veliko. 
• Hribi pohodnika res utrudijo, vendar človeška duša se obogati. Doživetja, ki jih vsak obiskovalec doživi drugače, se ne dajo napisat na papir, nosimo jih v sebi. Pogledovanje v višine, na gladke stene vrhov, krušljive prepade, skale porasle s barvitimi cvetovi, pogled v sinje modro nebo s temnimi ali belimi oblaki in še več je razlogov za sproščanje duše. Človek se mora ustaviti in uživati ob pogledu na to stvarstvo sveta. V gorah je lepo, ampak samo za tiste, ki so to sposobni občutit.
• Še misel za konec: “Čas, ki ga preživimo v gorah ni zavržen čas, je čas za pogled v življenje.”