Rafovi rovi v Babni reki, stolp ljubezni, maj 2017

                                   Pomladanski izlet 2017

Rafovi rovi v Babni Reki – hišica na drevesu – Stolp ljubezni, 17. maj 2017  

Kam pa letos?

         Bilo je hladno dopoldne v Celju  v Intersparu na kavi, kjer je padla odločitev, da se letos upokojenci SŠGT Celje odpravimo na pomladanski izlet med griče in doline Kozjanskega. Akcija je stekla, sledile so ogledne ture, spremljanje vremenskih napovedi, prilagajanje prostemu času nas upokojencev in imeli smo načrt kako bomo osvojili Kozjansko pokrajino. Načrtovali smo ogled nekaterih znamenitosti, želeli smo si pogledati, kako živijo ljudje v teh krajih, med pohodom pa obujati spomine na preteklost, se z ogledom hiške na drevesu povrniti v mlada leta. In ker mi nismo kar tako, smo načrtovali tudi vzpon na Stolp ljubezni. Vse kar smo načrtovali, nam je uspelo in na koncu smo si privoščili okusno kosilo in kozarec kozjanske kapljice v prijetni družbi in v obljubi, da se kmalu zopet vidimo.

Rafov rov

Zbrali smo se v Gorici pri Slivnici na obvezni jutranji kavi.

Izleta smo se udeležili: Marjana, Vikica, Magda, Vojka, Majda, Malči, Leonida, Franci in Slavica.

Zapeljali smo se ob Slivniškem jezeru  čez hrib v Volčjo jamo in nato v strm klanec do Babne Reke. Nekaj metrov smo zagrizli  v kolena in bili na prvi točki našega izleta.

Sprejel nas je Rafko – lastnik podzemnih rovov.

Pred vhodom v rove – zemljanko nas pozdravi krtek-maskota, kar pomeni, da  je lastnik zemljišča bil pri tem opravilu pravi krt in skopal vso zemljino z rokami, brez strojev in to v 20-letnem obdobju. 

Udeleženci z lastnikom pred vhodom v rov

Na grebenu Babne Reke ni veliko prostora, stojimo na ozkem grebenu, levo in desno sami prepadi. In ozka  potka, zaščitena z leseno ograjo, nas usmeri navzdol, kjer je nekaj več prostora. Smo pred vhodi te neprecenljive stvaritve, širine človeške ideje, ki je videla in opazila, da je pod zemljo vredno pogledati in pustiti to takšno, kot  se je pokazalo v naravnem stanju. Rafov rov je treba videti, ga doživeti, človek v njem občuti moč narave,  s pogledom po obokih in stenah pa opazimo slikarske umetnine narave, lastnik pa je s svojim znanjem in sprotnim odkrivanjem  oblik in ornamentov  dodal visoko vrednost, ko je rove osvetlil in oblikoval tako, da je v njih mogoče tudi posedeti in uživati v raju pod zemljo, ko je na zemlji zelo vroče.

zunanji del Rafovih rovov

Ko obiskovalec prehodi ozek greben in se spusti po ozki potki malo nižje, se pred njega postavijo lične lesene hiške s kratko streho.

Skozi ta vrata vstopimo v podzemni svet, ki nam daje občutek prijetnega hladu, vonjamo vlažen pesek, na stropih in zidovih naravne freske v peščenjaku, vmes nekaj hrane in pijače.

Ob razlagi lastnika strmimo v podobe, ki se nam prikazujejo, sprašujemo, vmes pade kakšna šala na račun kopanja in čas kar hitro mine.

Zadnji izkopan rov – prostor za aperitiv

Na Kozjanskem živijo kleni in delovni ljudje. Njihova skromnost in iznajdljivost dela čudeže. Tako je tudi nastal rov, ki je v celoti obdan z lesom, ki je zrasel na tem področju. Prijeten  prostor je namenjen uživanju ob dobri kapljici, preden nas lastnik povabi v svoje votline.

za utrujene goste je zgornji del namenjen počitku

Ko se odprejo vrata
Posedemo se in na vsaki strani nad nami slike avtorjev, katerim je delo zaupal lastnik. Slike prikazujejo lastnikovo domačijo z okolico in so povezane z njegovim otroštvom in odraščanjem. V prostoru se nahaja nekaj dragocenih predmetov iz življenja domačinov v teh krajih.  Dobro je prisluhniti razlagi in se popeljati v preteklost.

Okoli točilnega pulta

Zadišalo je po dobri malici nekaj metrov pod zemljo

Motivi in izdelki, ki jih je dala narava, opazil pa človek

Hišica na drevesu

Nekaj 100 m naprej po gozdni cesti obiščemo hišico na drevesu.

Ob velikem gabru, naslonjena na mogočne veje in podprta z naravnimi lesenimi stebri, stoji hiška za pomladni odmor v krošnjah dreves.  Na “ganku”, ki je ograjen, je postavljen velik vinski sod, opremljen za počitek. Če si popotnik s sabo prinese pijačo, jo lahko zaužije v prijetni senci ob šanku.

Mi nismo sabo imeli ničesar od tega, smo pa nekateri preizkusili posteljo v sodu. Bila je mehka….in prazna

 

Ena v sodu, druga na "na ganku", ostali...pa??

Stolp ljubezni

Zaključek tega lepega dne

Ja, doživeli smo lep, topel in prijeten dan. Lepo je srečati zopet prijatelje, sodelavce in z njimi pokramljati o tem in onem. Dogodki, ki jih plete življenje in usode, ki spremljajo naš vsakdan, nam dajo vedeti, da je potrebno izkoristiti vsako ponujeno priložnost.

Mi smo se imeli lepo, spremljalo nas je lepo in toplo vreme, spoznali smo del Kozjanskega in tako

začutili utrip tega konca Slovenije, ogledali smo si ročne stvaritve g. Rafka pod zemljo, se povzpeli na

hišico na drevesu in stolp ljubezni in na koncu zaključili ob dobrem kosilu in analizi tega prijetnega 

dne.

Da se kaj ne pozabi, sem zapisala in slikovno oblikovala:

      Slavica Javornik, junija 2017.