Potepanje v okolici Žič, 2016

                       POMLADNO POTEPANJE

Pomladno potepanje v okolici Žič, po zeliščnem vrtu Majnika in po Žički gori

Tekst in oblikovanje: Slavica Javornik
April, 2016


Po  precej topli zimi skoraj brez snega je prišla pomlad. Letos je kar pohitela, dnevi se  daljšajo, nekaj pomladanskih cvetic  je že odcvetelo, gozdovi  dobivajo svoj zeleni plašč, sonce nas prijetno, ali celo preveč greje, včasih se počutimo utrujeni.
S prihodom pomladi je čas ko gremo upokojenci SŠGT Celje na krajši izlet. Letos je bila organizacija izleta dodeljena Slavici Javornik. in Majdi Temnik.
Del izleta je bil namenjen ogledu Majdinega  njenega zeliščnega vrta Majnika, nato pohod preko Žičke gore do rastišča žičkega grobeljnika in nazadnje kosilo v Čerjakovi gorci. 
   
                                      
                                        Vrt Majnika

 Med zelišči smo se nastavile soncu…

V prijetnem zelenem okolju pod žičkimi vinogradi smo se zbrali: Majda, Franci, Vojka, Marjana, Nada, Leonida, Vikica, Januša, Majda, Romana, Malči, Magda, Slavica in naša gostiteljica Majda.

….in prisluhnili razlagi o zeliščih
Prisluhnili smo poučni razlagi Majde, ki je kot živi leksikon razlagala o več kot 160 rastlinicah, ki rastejo na njenem vrtu.  Z naše strani ni manjkalo vprašanj na temo uporabe zelišč v zdravilne namene ali kot dodatek za pripravo jedi.  Narava je ena dobra mati, ki nam mnogo daje, le  ohranimo jo za bodoče rodove.

Skalnjak na vrtu Majnika
 Vsi na kupu smo poslušali nasvete za uporabo zelišče in njihove lastnosti.
Zanimivi grmički drobnjaka so začeli svoje cvetove odpirati soncu.

                                    Potepanje okoli Žič

Na grajskih njivah

Romana, Januša in Vojka so si ogledovale grajske njive in obujale spomine iz časov službovanja. V tako prijetnem okolju so misli samo pozitivne in problemov ni









Pogled na del Žičke gorce in vzhodnega Pohorja

Žiče so gručasto naselje med reko Žičnico in Dravinjo in spadajo v občino Slovenske Konjice. Naselje ima okoli 500 prebivalcev. Po naselju Žiče se imenuje kartuzijanski samostan v Žičah, Žička kartuzija.


Nekaj za pogledat
Na pohodu nismo samo klepetale, ogledale smo si marsikatero rožico.  Pot po gozdu je bila prijetna, zelena drevesa so napolnila pljuča s kisikom.

Del poti po Žički gori poteka po loško-zbelovski planinski poti

Med potjo smo opazovali idilično pokrajino,  prepleteno z gozdovi, travniki in višje ležečimi domačijami na katerih še vztrajajo roke pridnega slovenskega kmeta. Del poti smo hodili po loško-zbelovski planinski poti, ki se priključi poti iz Boča.

Prihod v Žiče na rastišče žičkega grobeljnika 

Prihod k rastišču in pogled nazaj na prehojeno pot. Praznina v želodcih in pogled na uro nam je dal vedeti, da se bliža čas kosila, zato  ni bilo veliko časa za iskanje velikih šopov netreska in grobeljnika
Žički grobeljnik je redka in ogrožena rastlina. Je 10 do 20 cm visoka zelnata trajnica, ki cveti v aprilu in maju, cvetovi so rumeni in dozorijo v okrogle plodove. Raste v razpokah dolomitnih skal. Rastišče rastline v Žičah je zavarovano kot naravni spomenik.

                   

                                  

                                

                          Sprejem na Čerjakovi gorci

Za dobrodošlico pa ocvirkova pogača, domači jagermaister, slivovka in prijeten nasmeh na obrazu  Stanke Macuh.  Ja, lep in topel sprejem smo doživeli.

Slovo

Bil je lep dan, poln obujanja spominov, izgovorjenih je bilo veliko lepih besed, povedanih je bilo nekaj načrtov za prihodnost. Na koncu  smo pojedli še dobro kosilo, spili kozarec za zdravje v prijetnem okolju  žičkih vinogradov.
    Zaželeli smo si srečanja v jeseni v želji, da se naslednjič vidimo vsi, tudi tisti, ki jih danes ni bilo z nami.
Se vidimo v jeseni!