Potepanje po SLOVENSKI ISTRI,

Potepanje po SLOVENSKI ISTRI

Letos nas je jesenski izlet popeljal v Slovensko Istro. Čudovit konec Slovenije, ki nam je tako  znan istočasno pa  tako skrivnosten.
Priznani istrski zgodovinar Alberto Pucer je o Slovenski Istri zapisal:" Težko bi še kje našli deželo s tako radodarno naravo, blagim podnebjem, s tako pestro in razgibano zgodovino"

 Posebno lepa in za nas premalo znana, je notranjost Istre.
Dolina reke Dragonje s istrskimi vasicami na popobčjih in obdelanimi oljčnimi nasadi, sredozemskimi rastlinami, vinogradi.

Naša prva postaja je bila vas Koštabana. Malo zaspana, vendar idilična vas s pridihom zgodovine.

KOŠTABANA

Je vasica nad reko Dragonjo in potokom Supot. Leži blizu meje s Hrvaško.

Nahaja se na nadmorski višini 280 metrov.Je značilna istrska vas s strnjenim jedrom. Hiše so zidane iz sivega kamna.
Vas omenjajo že v 12. stoletju. V 18. stoletju je bila to vasica s tridesetimi ognjišči, ki se je nahajala sredi gostih hrastovih gozdov. Naravno bogastvo so vaščani izkoriščali predvsem v 19. stoletju, ko so les prodajali avstrijskim ladjedelnicam. 

V vasi je več znamenitosti: župnijska cerkev sv. Kozme in Damijana, stara šola, domačija Pr’ Tabru, kapela sv. Elije, županova hiša, pokopališče s cerkvijo sv. Andreja in najstarejša hiša v vasi, kjer so domovale številne generacije vaških županov.

Vas je znana po dobrih pevcih.

 Tu se je rodila legendarna Elda Viler. Med mlajšimi je znana Lara Baruca. 

Vas nam je podrobno pričaral domači vodič Pavle. Očarljiv, malo hudomušen, predvsem pa z veliko ljubeznijo do vasi in ljudi.
Na obisk nas je povabila ga. Ana Viler. Mama znane pevke Elde Viler. Ga. ima okoli 90. let. Nas je očarala z neverjetno energijo. Kljub leto še vedno gre vsak teden v Trst, kamor je kot mlada, z ostalimi Šavrinkami,  hodila v Trst prodajat izdelke.

Domačin in vodič Pavel in mama Elde Viler -Ana Viler

Obisk pri Ani Viler 

Naša naslednja postaja je bil Krkavški kamen. To je kamniti steber iz 2.st.p.n.š, visok 2,5m.

V bližini je bila naslednja čudovita istrska vasica.

 KRKAVČE je stara vas omenjena že 1064. Jedro vasi je na skalni gmoti. Na sredini trga je baročna cerkev Sv. Martina in 800 let stara oljka.

Danes so Krkavče znane po odličnem oljčnem olju. Za Krkavče pravijo, da je tu "mati vod ulika doma". Tu se nahaja moderna oljarna

Uživali smo v degustaciji oljčnega olja in namazov.

Po vseh ogledih, ki so polnili našo dušo, smo morali napolniti še naše želodce.
Odpeljali smo se v tretjo istrsko vas Puče, kjer smo imeli kosilo na turistični kmetiji Tonin.

na vrtu kmetije Tonin

Zadnja postaja so bile SOLINE 

LEPA VIDA Thalasso Spa na SOLINAH

Pozno popoldan smo se vračali domov. Prešerne volje s šopki sredozemskih začimb in figami,ki sta jih  podarila g.Pavel in ga.Ana Viler.

Veliki Draški vrh, 2016

Veliki Draški vrh

 poletno potepanje po Julijci - 9.avgust 2016

Danes, ko sestavljam potopis našega včerajšnjega potepa po Julijcih, je Kredarico pobelil sneg. Kako lepo je podoživljati ta lep sončen dan, ko smo uživale ob pogledih na prostrane livade cvetočih Sternbergovih klinčkov, planik, marjetic in drugih cvetic, opazovale gibanje oblakov na nebu, pogledovale za mogočnimi vrhovi okoli Bohinja, Krna in Triglava, se pogovarjale o vsakdanjih doživetjih in vztrajno premagovale pot na Veliki Draški vrh.     

           

Prvi počitek na planini Jezerce

Tri vztrajne dame smo se na pot podale iz Pokljuke. Prijetno pot po smrekovem gozdu je spremljala le tišina in svež zrak. Med vejami dreves pa je kukalo toplo sonce, ki nas je večkrat prijetno pogrelo. Prišle smo do planine Jezerce.

Pogled skozi cvetje na Studorski preval

Naša pot se je podaljševala  s posedanjem med cveticami ….

To posebno zvončico je našel Karel Zois, mlajši brat znanega Žige Zoisa, pred več kot 200 leti, v bohinjskih gorah in na Storžiču. Zvončica se zelo razlikuje od drugih vrst zvončic. Raste v blazinicah ali v majhnih šopih. V juliju in avgustu se odprejo svetlo vijolični cvetovi, katerih venec je v obliki ozkega zvončka. Ustje venca ni odprto kot pri drugih vrstah zvončic, ampak se zožuje in pri vrhu ima zvezdico s petimi zobčki. Je starejša endemična rastlina.

Pot na vrh

Prehojena pot iz Studorskega prevala proti vrhu Velikega Draškega vrha

Na Velikem Draškem vrhu

Pogledali sva v dolino Krme in  na visoke prepadne stene Malega Draškega vrha

Po brezpotju v dolino in pogled na Srenjski preval in proti Viševniku.

Planina Konjščica na Pokljuki

Načrtovala sem pohod na Debelo peč in Blejsko kočo.  Na vožnji  proti Pokljuki smo se enoglasno odločile, da gremo po brezpotju na Veliki Draški vrh.  Brezpotja so potke, ki so manj obiskane od označenih poti. Po  njih hodijo izkušeni planinci, ki dobro poznajo pot.  Brezpotja popotnika zapeljejo v svet razmišljanja o stvarstvu narave,  zapeljejo ga v svet iskanja novih poti, popotnik se sreča s tišino in mirom, padajo globoke pozitivne  misli. Najlepši je svet, ko ga lahko opazuješ v miru brez hrupa. 

     Letošnje planinsko potepanje je bilo  osmo po vrsti. Če seštejem  čas in dolžino poti, ki smo jo premagale na naših skupnih poteh, je nastalo kar nekaj ur in km.  Spominjam se pohodov po Pohorju, Komni, po Bohinjskih gorah, Kamniško-Savinjskih Alpah,  Krnskem pogorju in vsako potepanje nam je  pustilo pečat v duši in nas ni pustilo ravnodušne.  Vsako leto se rade vračamo v ta prelep neokrnjen svet, ki pozdravi dušo.

     Naslednje leto pa se veselim treh dni uživanja z vami v gorah!

avtor Slavica Javornik

Potepanje v okolici Žič, 2016

                       POMLADNO POTEPANJE

Pomladno potepanje v okolici Žič, po zeliščnem vrtu Majnika in po Žički gori

Tekst in oblikovanje: Slavica Javornik
April, 2016


Po  precej topli zimi skoraj brez snega je prišla pomlad. Letos je kar pohitela, dnevi se  daljšajo, nekaj pomladanskih cvetic  je že odcvetelo, gozdovi  dobivajo svoj zeleni plašč, sonce nas prijetno, ali celo preveč greje, včasih se počutimo utrujeni.
S prihodom pomladi je čas ko gremo upokojenci SŠGT Celje na krajši izlet. Letos je bila organizacija izleta dodeljena Slavici Javornik. in Majdi Temnik.
Del izleta je bil namenjen ogledu Majdinega  njenega zeliščnega vrta Majnika, nato pohod preko Žičke gore do rastišča žičkega grobeljnika in nazadnje kosilo v Čerjakovi gorci. 
   
                                      
                                        Vrt Majnika

 Med zelišči smo se nastavile soncu…

V prijetnem zelenem okolju pod žičkimi vinogradi smo se zbrali: Majda, Franci, Vojka, Marjana, Nada, Leonida, Vikica, Januša, Majda, Romana, Malči, Magda, Slavica in naša gostiteljica Majda.

….in prisluhnili razlagi o zeliščih
Prisluhnili smo poučni razlagi Majde, ki je kot živi leksikon razlagala o več kot 160 rastlinicah, ki rastejo na njenem vrtu.  Z naše strani ni manjkalo vprašanj na temo uporabe zelišč v zdravilne namene ali kot dodatek za pripravo jedi.  Narava je ena dobra mati, ki nam mnogo daje, le  ohranimo jo za bodoče rodove.

Skalnjak na vrtu Majnika
 Vsi na kupu smo poslušali nasvete za uporabo zelišče in njihove lastnosti.
Zanimivi grmički drobnjaka so začeli svoje cvetove odpirati soncu.

                                    Potepanje okoli Žič

Na grajskih njivah

Romana, Januša in Vojka so si ogledovale grajske njive in obujale spomine iz časov službovanja. V tako prijetnem okolju so misli samo pozitivne in problemov ni









Pogled na del Žičke gorce in vzhodnega Pohorja

Žiče so gručasto naselje med reko Žičnico in Dravinjo in spadajo v občino Slovenske Konjice. Naselje ima okoli 500 prebivalcev. Po naselju Žiče se imenuje kartuzijanski samostan v Žičah, Žička kartuzija.


Nekaj za pogledat
Na pohodu nismo samo klepetale, ogledale smo si marsikatero rožico.  Pot po gozdu je bila prijetna, zelena drevesa so napolnila pljuča s kisikom.

Del poti po Žički gori poteka po loško-zbelovski planinski poti

Med potjo smo opazovali idilično pokrajino,  prepleteno z gozdovi, travniki in višje ležečimi domačijami na katerih še vztrajajo roke pridnega slovenskega kmeta. Del poti smo hodili po loško-zbelovski planinski poti, ki se priključi poti iz Boča.

Prihod v Žiče na rastišče žičkega grobeljnika 

Prihod k rastišču in pogled nazaj na prehojeno pot. Praznina v želodcih in pogled na uro nam je dal vedeti, da se bliža čas kosila, zato  ni bilo veliko časa za iskanje velikih šopov netreska in grobeljnika
Žički grobeljnik je redka in ogrožena rastlina. Je 10 do 20 cm visoka zelnata trajnica, ki cveti v aprilu in maju, cvetovi so rumeni in dozorijo v okrogle plodove. Raste v razpokah dolomitnih skal. Rastišče rastline v Žičah je zavarovano kot naravni spomenik.

                   

                                  

                                

                          Sprejem na Čerjakovi gorci

Za dobrodošlico pa ocvirkova pogača, domači jagermaister, slivovka in prijeten nasmeh na obrazu  Stanke Macuh.  Ja, lep in topel sprejem smo doživeli.

Slovo

Bil je lep dan, poln obujanja spominov, izgovorjenih je bilo veliko lepih besed, povedanih je bilo nekaj načrtov za prihodnost. Na koncu  smo pojedli še dobro kosilo, spili kozarec za zdravje v prijetnem okolju  žičkih vinogradov.
    Zaželeli smo si srečanja v jeseni v želji, da se naslednjič vidimo vsi, tudi tisti, ki jih danes ni bilo z nami.
Se vidimo v jeseni!

Jožica Štruk

Poslovila se Jožica Štruk

V maju 2016 smo izgubili našo Jožico. Verjeli smo, da se nam bo  kmalu pridružila na izletih, vendar je bila bolezen močnejša. 

Spominjali se je bomo kot veliko strokovnjakinjo, prijazno sodelavko in srčno prijateljico.

Pogrešali bomo njen nasmeh, toplino, navihanost, njeno pesem.