3-DNEVNI POTEP PO JULIJSKIH ALPAH 

 20. do 22. 7. 2020

 Leto 2020 je bilo leto virusa korone kovid-19. Iskali smo termine kako pobegniti v času »svobode« v hribe, tja kjer ni virusov korone in kjer je mir. 20. do 22. Julij je bil predlagan in ker je bilo lepo vreme napovedano, sva z Marjano natovorile nahrbtnike in se prvi dan podali do Martuljških slapov. Dva mogočna slapova obiskovalca navdušita posebej takrat, ko je veliko vode. Prava poletna ohladitev je že na začetku soteske, ki se potem samo še stopnjuje. Prvi slap je večji in bolj mogočen, vendar obiskovalci ga opazujemo le od daleč. Drugi, raven in tanek pa pada med skale in do njega pridemo po nekajmetrski jeklenici. Čudovito!

 

Soteska protislapom, polna možicev

                                                                                  

     

Prvi Martuljški slap, visok 29m in 25m skočnikov

 

Drugi slap je visok 100m v štirih stopinjah
Pot je varovana z jeklenicami.

 

Pot k drugemu slapu

Na planšariji "Pri Ingotu" na kavici in štrudlju

 

Koča v Krnici pod Škrlatico. Od tu vodijo planinske poti proti Špiki,,
na Kriške pode, na Ponco, Razor...

Strme poti vodijo na Prisojnik

Marjana na vrhu Prisojnikovega okna. Je rekla, da je to ogromna luknja, ki je s ceste videti čisto majhna. Ja,razsežnosti sveta so velike.

Zaslužen počitek po dosežku na toplem soncu. A veste, da ob takšnih občutkih so še skale udobne.

                   Počitek na Sovni glavi. Razgledi okoli in okoli na vršace, uživanje v naravi in miru.

Po predolgem počitku naju je zajela nevihta proti Erjavčevi koči in na koncu naju je pozdravila še mavrica.

Tretji dan sva odšli na Slemenovo špico. Pot prijetna, polna cvetja in razgledov. Jalovec v vsej svoji veličini .

Marjana na Slemenovi špici, od koder je lep pogled na Jalovec, Mojstrovke, Travnik, Ponce in Dolino Tamar s planiškimi skakalnicami.

                                             Slemenova špica, za mano je prepadna dolina Tamar

Beli planinski mak

Jalovec in veriga  Mojstrovk

Pogled nazaj na Slemenovo špico

 s Slemenove špice do Erjavčeve koče sva šli po drugi poti. Na poti sta naju presenetili dve snežišči, eno je bilo dolgo in strmo. Takole sva počasi obe varno prečili adrenalinsko in zahtevno pot

 Pod severnim ostenjem Mojstrovk sva obujali spomine na tri uživaške dni v Julijcih. Najina tura, na kateri bi nas naj bilo več, se je zaključevala. Da na kratko povzamem najino tridnevno popotovanje po hribih. Prvi dan pohoda je minil v kanjonu Martuljških slapov. Na začetku sva pogledovali proti mogočnemu Špiku, nato v gozd, kjer sva občudovali rastlinstvo in spremljala naju je popolna tišina. V ozkem kanjonu polnih možicev sva nadaljevali po planinski poti do prvega slapu. Pot je bila tu in tam malce mokra. Bučanje vode, kapljice na obrazu, ki jih nosi vetrič, mavrica in mogočnost narave naju je fascinirala. V nadaljevanju proti k drugemu slapu sva izkusili strmo pot in do drugega slapa vodi še nekaj metrov jeklenice.

Dan sva zaključili tako, da sva se podali v dolino Krnice in občudovale Škrlatico v večerni zarji.

Drugi dan je minil v adrenaliski poti na Prisojnik. Strma pot, ki vodi do Prisojnikovega prvega okna nama je postregla s presenečenjem, srečali sva se z gorskim tekačem Marjanom Kregarjem, se rokovali in veselili s spremljevalno ekipo. Spust je bil nevaren, vsak korak je bil načrtovan in previden. Po naporni hoji sva si vzeli nekaj časa za sprostitev na Sovni glavi. Na poti proti Erjavčevi koči naju je oprala nevihta.

Tretji dan sva si izbrali lažjo varianto zaradi napovedanih popoldanskih neviht. Šli sva na Slemenovo špico . Čudovita pot in še lepši zaključek na koncu pod Mojstrovkami. Za sprostitev mišic pa je prvi dan poskrbel ledani Martuljek, drugi dan nevihta, tretji dan ledena Pišnica pod mostom.

Na koncu le še to, uporabili sva vso obleko, hrano in pijačo in malo, malo denarja, saj sva koristili turistične bone.

NAJ SE ŠE VELIKO TAKŠNIH DNI PONOVI!

Zapisala: Slavica Javornik