ENODNEVNA VRTAČA, 23. Junij 2020

Bilo je nekaj lepih junijskih dni. Razmišljam o hribih in napišem pozno zvečer Marjani sporočilo, da je treba iti v hribe. Preteklo leto nismo bile na Vrtači zaradi slabega vremena, zato je odločitev padla takoj, Vrtača, 2180 m. Gora na katero vodi le ena markirana pot, ostalo so brezpotja. Pot na vrh je zahtevna in v suhem vremenu nekoliko manj nevarna.

      Kmalu od parkirišča na Ljubelju so naju pozdravili šopki dišečih nageljčkov.

       Pri Domu na Zelenici sva se okrepčali, da sva lažje premagovali vzpon.

Pogled na pogorje Vrtače. Južni del Vrtače sva si pogledovali, vendar pot vodi do skrajnega grebena, nato sledi vzpon po grebenu, ki vodi do vrha.

                             Začetek grebena in pogled v Avstrijo.

Tudi pogled v nebo ima svoj čar. Če se ustavimo, vidimo pot meglic in njihove like, ki se spreminjajo.

Marjana si ogleduje čudeže narave. Res je lepo, ko si sam v tišini in globokem razmišljanju.

Od tu naprej ozek greben, porastel s travo. Pot se vzpenja in pohodnik je vedno bližje cilju.

Še kup snega je bil ob poti. Bil je tako , da si je Marjana komaj izborila kepico za osvežitev.

Pogled iz slovenskega vrha na avstrijski vrh Vrtače z značilnim cepinom. Na vrhu sva obujale spomin na preteklo leto, ko smo Vikica, Marjana in jaz lezli proti Stolu. Iz doline, smo prišle na melišče in celega prehodile, na koncu pa ga pod skalami prečile, da smo prišle na vrh Stola. Se spomnite vročine in ostrega kamenja? Punce, poglejte kje ste hodile in premagale zahtevno pot. Bilo je lepo in uspešno. Bravo, vrle upokojenke!!!

Ko pohodnik pride na Vrtačo, se okoli njega zbere jata planinskih kavk. Boječe ptice z rumenim kljunom prosijo za hrano. Ne jedo pa vse od začetka, so kar izbirčne. Mogoče pa vedo kaj o zdravi prehrani v hribih. Marjana jih vedno dobro nahrani tudi na drugih hribih.

Lepo kuliso sva izkoristili za fotko na vrhu Vrtače. Celo uro je bila Vrtača samo najina in od črnih kavk z rumenimi kljuni, tako da sva jo polni energije morali počasi zapustiti. Še pridemo!

Zapisala:

Slavica Javornik