nedelja, 13. januar 2019


                        Vandranje po SAVINJSKIH ALPAH

Enodnevni planinski pohod - 20.9.2018
Tekst: Vikica
Foto: Marjana, Slavica in Vikica


Naša "planinska šefica" Slavica je pripravila  kratko enodnevno vandranje po planinah in vrhovih Savinjskih alp. Na ta lep jesenski dan je na planinarjenje  krenila  le naša, že tradicionalna, "triperesna planinska deteljica": Slavica, Marjana in Vikica.

Plan našega pohoda: Planina Podvežak - Korošica -Lučki Dedec - Vodotočnik -Planina Podvežak.


S parkirišča   smo v kratkem času prišle do planine Povežak. Na planini je bilo kar nekaj traktorjev in kmetov, ki so veselo proslavljali prevoz živine nazaj v dolino..




PROTI KOROŠICI


Korošica je kotlina  pod Ojstrico, na višini   1803 m. Tam je stal Kocbekov dom, ki pa so ga 2017 nesrečno požgali.
Poleg planincev so stalni  gostje te pokrajine  ovce, krave in   divje živali, ki tu kraljujejo celo leto. 

Pot h Korošici je nezahtevna.V začetku nas spremlja gozd. Ta se višje spremeni v  alpska travnata pobočja, ki so porasla z ruševjem. Pot polepšajo planinske rože in razgledi na znane vrhove. Občudovale smo Veliki vrh, ki smo ga osvojile nekaj let nazaj.
                                                                         
















       Ojstrica v ozadju  naznani, da se bližamo Korošici 





Ojstrica je mogočna  gora z značilnim piramidastim vrhom. Kraljuje nad Planino Korošico in se strmo spušča  v Logarsko dolino. Visoka je 2350m.





                                                  Pogled proti  Lučkemu Dedcu


                      Mimo žalostne podobe Kocbekova doma na Korošici  proti Lučkemu Dedcu.






LUČKI DEDEC

Lučki Dedec je 2023 m visoka gora, ki se strmo dviga nad Korošico.
Pot ni markirana. Pot so markirali le  kamniti možici.










Na vrhu  Lučkega Dedca



                                                       Pod prepadno steno  se vidi Korošica.



                                       Z vrha so razgledi na mogočne okoliške gore.








Pot nazaj smo zaokrožile. Vračale smo se mimo Vodotočnika.



VODOTOČNIK 

je jezero srčaste oblike. Leži na Dleški planoti. Globoko je 1m.
Pot do jezera je bila bogata z lepimi razgledi znanih in neznanih hribov, borovci in pašniki.
Ob jezeru stoji  pastirska koča. V okoliških travnikih  se poleti pase živina.















                                                        Od jezera  proti  prelazu Presedljaj.


Prelaz PRESEDLJAJ

je visok 1613 m. Preko njega smo se spustile nazaj proti planini Podvežak.
Na prelazu so skladovnice ostankov pritlikovega bora, ki so ga izsekale pridne roke pastirjev. Na tak način obdržijo planinske pašnike.

























Tako naša pot se je končala. Vendar samo za eno leto. Drugo leto se zopet vidimo v tem divjem in privlačnim svetu. Za nekatere od nas je to potreba in  način življenja.
Le kam nas bodo noge zanesle naslednje leto?