sobota, 26. december 2015

Jesenski planinski izlet - KRAŠKI ROB

JESENSKI PLANINISKI IZLET NA PRIMORSKO
                                   9.11.2015

Načrt poti:
 Movraž (215 m) - po poti  Križevega pota do cerkve sv. Kvirika (413 m) -  Veli Badin (359 m) - spodmoli, imenovani »ušesa Istre -  Tri Učke (kraške jame) -  Velik Gradež (507 m) -  Kuk ( 498 m) -  Movraž















nedelja, 20. december 2015

Po PRIMORSKIH poteh - jesenski izlet 2015

PO KRAŠKO PRIMORSKIH POTEH
30 september 2015

avtor Slavica Javornik

UVOD
Že poleti smo se zbrali in se odločili, da  jesenski izlet načrtujemo na sončno Primorsko. Želja, katero znamenitost si bomo ogledali, je bilo kar nekaj, a na koncu je bil načrt sledeč:
Ogled Kostanjevice na Krasu s cerkvijo Gospodovega oznanjenja  Mariji, grobnico Burbonov, nasad vrtnic burbonk, frančiškanski samostan in samostansko knjižnico;
Sabotin – park miru;
Ogled Marijine cerkve na Sveti gori pri Gorici.
Največ skrbi je bilo namenjeno vremenu, bo lepo ali deževno. Navajeni smo že, da nam vreme skoraj nikoli ni bilo naklonjeno, ne na spomladanskem ali jesenskem izletu. Tokrat smo upali, da nam uspe izlet izpeljati brez dežnika. Lepo organiziran in voden izlet (hvala Franciju) je na koncu bil okronan z dežno ploho. Tisti, ki smo bili zraven, smo uživali v  kulturnih in zgodovinskih  znamenitostih Primorske. Megleno ozračje pa nas je malo prikrajšalo za pokrajinske lepote tega področja. Verjetno pa nas Primorska zopet kliče, da jo obiščemo in bo takrat jasno in sončno nebo.

 


 GORICA in KOSTANJEVICA nad GORICO
Pogled na stari del Gorice


Gorica je italijansko mesto ob slovenski meji, ki meji z Novo Gorico. Tu živijo številni Slovenci kot manjšina. 




 







SAMOSTAN KOSTANJEVICA
Sprehod udeleženk do samostana  in dvorišče samostana z nasadom vrtnic burbonk. 
Vrt burbonk na Kostanjevici sodi med največje zbirke vrtnic v Evropi. Nova Gorica je mesto vrtnic. Vrtnice nosijo ime po otoku Île de Bourbon, ki je bil nekoč v lasti francoske dinastije Burbonov.















Na Kostanjevici na Krasu je kripta kjer hranijo posmrtne ostanke  zadnjih članov francoske kraljeve rodbine Burbonov.   




  
Samostanska knjižnica
 Leta 1811 so frančiškani z naselitvijo prinesli nekaj manj kot 2000 knjig v samostan na Kostanjevici. Pred tem je bilo tukaj okoli 5000 knjig z versko vsebino. V knjižnici je na ogled veliko inkunabul in drugih knjig z versko vsebino v različnih jezikih. Pater Stanislav Škrabec je bil učitelj grščine, latinščine, slovenščine, hrvaščine in nemščine na gimnaziji na Kostanjevici. Leta 1880 je začel izdajati nabožno literaturo. Kar 42 let je živel v tem samostanu  na Kostanjevici, leta 1915 se je umaknil pred soško fronto v Ljubljano, kjer je leta 1918 umrl.





 SABOTIN




 Reka Soča s Sabotina

 Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti —
krasna si, hči planin!
Tvoj tek je živ in je legak
ko hod deklet s planine;
in jasna si ko gorski zrak
in glasna si, kot spev krepak
planinske je mladine —
krasna si, hči planin!
…………                         (S. Gregorčič)
V ozki soteski med Plavami in Solkanom je reka Soča vrezala strugo med apnenčasta hriba Sabotin in Sveto goro., tako je tu prostora le za železniško progo in cesto. Nižje Sočo prečka železniška proga preko elegantnega kamnitega loka solkanskega mostu. Do Gorice je Soča deroča alpska reka, nato pa se spremeni v ravninsko reko.





 Sabotin - park miru
Greben Sabotina  nad Sočo je rekreacijska in izletniška točka. Med soško fronto so se  na pobočjih Sabotina bojevali pripadniki 22 narodov. Danes je Sabotin priča dogodkov med I. svetovno vojno. Številne kaverne, rovi, bunkerji in strelski jarki pričajo o strahotah preteklosti.
Po grebenu Sabotina je do vstopa Slovenije  v EU potekala meja med Italijo in Slovenijo. Danes meje ni več. Posamezniki se zavzemajo, da bi Sabotin postal simbol miru in imel vlogo združevanja in povezovanja.






Pogled na GORIŠKA BRDA s SABOTINA 

Šmartno
Goriška Brda ali Brda so gričevnata pokrajina, večinoma pokrita z vinogradi in sadovnjaki. Majhna pokrajina na zahodu Slovenije je zakladnica pomembnih ljudi, kot so: Alojz Gradnik, Rado Simoniti, Karel Širok, Srečko Kumar, Zoran Marušič in drugi. V vasi Gonjače stoji 23 m visok razgledni stolp, s katerega je vidna celotna pokrajina in še dlje.

Šmartno je slikovita obzidana vas s petimi ohranjenimi stolpi  in jo je videti v Brdih od vsepovsod, saj kot orlovsko gnezdo (kakor bi rekel pesnik Alojz Gradnik) čepi na izjemno razgledni vzpetini.
Naselje je nastalo na rimskih temeljih in  je predstavljalo utrdbo na strateški benečansko-avstrijski meji. Danes je to arhitekturni biser, kulturni spomenik, edinstven kot celota.




 Kaverne na Sabotinu
  Kaverna je umetna jama ali rov z izhodom ali brez, navadno vdolbena v skalnat teren, za zaščito pred artilerijskim  ali letalskim napadom, lahko služi kot pomožno zaklonišče ali kot skladišče za orožje.
Med prvo svetovno vojno je bil Sabotin zaradi strateške lege nad Sočo pomembno avstro-ogrsko mostišče in obrambna točka avstro-ogrske armade. 
Območje Sabotina je danes prepredeno s sistemi jarkov in kavern. Zanimive so kaverne na grebenu, v katerih so bili med vojno topniški položaji.

 
































Sveta GORA nad GORICO

 


Na nadmorski višini 682 m stoji romarsko središče Sv. Gora nad Gorico ali Skalnica. Tu je veličastna bazilika, frančiškanski samostan, romarski dom, duhovno-izobraževalno središče in restavracija.
 Zgodovinski mejniki pričajo, da: začetki romanja segajo v 17. st.
Leta 1539 se je pastirici Urški prikazala Marija in ji naročila, da ji naj postavijo hišo.
Leta 1540 je oblast izdala dovoljenje za pozidavo cerkve na Skalnici.
Jožef II. je leta 1786 ukinil cerkev in samostan je prodan na dražbi. Leta 1793 se cesar 

Franc II.  Odloči in podobo svetogorske kraljice vrne nazaj na goro. 





 











 
Zaključek
 
Po slabem letu smo se zopet odpravili na izlet. Srečali smo se z nekdanjimi sodelavci in si imeli marsikaj za povedat. Nekateri so žal ostali doma, upam da se nam naslednjič pridružijo. Pravljična pokrajina, polna zgodovinskih pričevanj, vojnih grozot, pokrita z vinogradi in sadovnjaki, z razgledi ki sežejo do morja in belih gora, nas je na jesenski dan gostila. Pokrajina je na nas naredila močan vtis, pustila pečat in nam dala čarobno moč.
Ja lepa je ta pokrajina. Še lepša pa je, ko je  odeta v cvetove češenj, breskev….in ko jo nežno poboža
zlato primorsko sonce.