7 jezer in Kanjavec

7 jezer in KANJAVEC

 ....ko je v dolini zelo vroče, gredo tri pohodnice v gore…

Pripravila: Slavica Javornik,  julij 2015

tri pohodnice pred kočo na Planini pri jezeru

 Koča na Planini pri jezeru

Koča na Planini pri Jezeru stoji na 1453 mnv. Z vseh strani jo obdajajo iglasti gozdovi, v kotanji pa se bohoti jezero. Okoli koče se v času od junija do septembra pasejo krave. Planina se zajeda globoko v gozdove.  Na severu nad vrhovi dreves se bohoti Debeli vrh, ki nam pravo podobo pokaže na Planini Laz. Od koče se lahko podamo na Planino Laz, Dedno polje, Krstenica ali Viševnik. Preko Planine pri Jezeru vodijo poti v visokogorje, kot npr: Triglav, Kanjavec, Zelnarica in druge.
Me smo se po kratkem postanku na planini podale proti dednemu polju, naprej na Ovčarijo, preko Prodov do koče pri Sedmerih jezerih.

 
Dolina  SEDMERIH JEZER
 

Sedmera jezera ležijo na ledeniško preoblikovanem področju pod Triglavom, kjer jih lahko občudujemo ob poti proti Triglavu, Kanjavcu ali Prehodavcem… Skupino triglavskih jezer tvorijo: Črno jezero nad Komarčo, Dvojno jezero pri planinski koči, Ledvička ali Veliko jezero, Zeleno in Rjavo jezero, Mlaka v Laštah in Jezero pod Vršacem. Vsako od navedenih jezer nas očara z značilno svojstveno barvo, obliko in z odsevi gora ter pokrajine v njih. 

Tičarica in Dvojno jezero s planinskim domom

Proti Prehodavcem

 Prijetno sončno vreme nam je na poti od planinskega doma proti Prehodavcem malce ponagajalo. Dežne kaplje so nam pot naredile bolj spolzko, tudi v čevlje nam je silila vlaga,  obleka pa je večinoma ostala suha.  Ozračje se je prijetno osvežilo,  vročina in sopara nam  nista  povzročali preglavic. Med potjo so nam pogledi švigali sem in tja na vrhove, ki so se odkrivali kljub meglenemu ozračju, pa na posamezne cvetove alpskih rožic in utrujene planince, ki so vsak po svoje hiteli proti  cilju.

 
 
 Svizec je prebivalec visokogorja, kjer so dolge zime in kratka poletja. Njihovo zimsko spanje traja od 8 – 10 mesecev. Med zimskim spanjem so svizci popolnoma otopeli, njihove življenjske funkcije ne delujejo. Iz zimskega spanja se prebudijo, ko zunanja temperatura doseže 25°C. Ko se prebudijo, se začnejo močno hraniti, da pridobijo tolščo za naslednje zimsko spanje. Samica koti le 3x v svoji življenjski dobi, drugače pa je življenjska doba svizca do 20 let. Svizci se sporazumevajo z žvižgi, ko opozarjajo družino na nevarnost. Njihov rov je 3 – 5 m pod zemljo, ki ga dopolnjuje še nekaj stranskih vhodov.

Kozorog je divja koza, živi v Julijskih Alpah, Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. Kozorogi dosežejo  težo do 100 kg,  živijo do 17 let in imajo do dva  mladiča.

 PREHODAVCI
 
 Med dolino Trente in Dolino Triglavskih jezer je preval, imenovan Prehodavci. Nmv Prehodavcev je 2071 m, kjer stoji Zasavska planinska koča.  Na trentarsko stran je prepaden svet z razgledi na Bavški Grintavec in Jalovec, na severno pa področje obdajajo Hribarice,  Kanjavec, Zelnarice, Lepo Špičje, Vršaki in Vodnikov vršac. Planinska koča je oskrbovana v poletnih mesecih.
Po dobro prespani noči in okusnem zajtrku, smo se tri pohodnice podale na pot proti Kanjavcu. Nekaj časa od Prehodavcev nas hladila senca, nato pa so sončni žarki prijetno ogreli ozračje. Pogledi na vrhove okoli nas, barvito planinsko cvetje in kozorogi so nam dali moči, da smo kar naenkrat stale na vrhu Kanjavca.




 PROTI KANJAVCU

Na Hribaricah, kjer so mogočni balvani razmetani po kamnitem področju in je v meglenem vremenu težko slediti pravo pot. Hribarice so neizrazit vrh med Kanjavcem in Poprovcem. Na Hribaricah je razpotje za več poti – na Dolič in potem naprej na Triglav, na Vodnikov dom, Kanjavec in po dolini za Debelim vrhom.

 
 Pot na Kanjavec – dan bi bil preveč vroč, če občasno ne bi sonce zakrili  tanki oblaki in preprečili pekoč učinek. Tudi rahel vetrič je zapihal od časa do časa, da je bil vzpon lažji. Pot nam ni delala nobenih problemov, kljub temu, da smo se tudi morale poprijeti  za skalo. Nekoč mi je eden od pohodnikov rekel: “ljubi skalo”, kar pomeni primi se za skalo in boš varno prišel na cilj.

KANJAVEC
 
Na Kanjavcu-oddih po prijetnem vzponu. Meglice, ki so od časa do časa zakrivale sončne žarke, so bile dobrodošle, da se nismo zapekle.  Razgledi so bili zaradi plesa meglic  malo okrnjeni, a to nam je prijalo. Na vrhu so se meglice za nekaj trenutkov razkadile in z razgledi smo bile poplačane za vse napore.

Uživanje  na poti

Hladen dotik skale, plašni svizci, rogati kozorogi, travnate blazinice, barvni šopki planinskega cvetja iz nič, zlato sonce med meglicami, ki se podijo preko njega, da sonce ne žge, ostrina kamnov….vse  sama uživancija, pa ne v dolini, treba je visoko v gore.

Dolina za KOPICO

 Dolina za Kopico
Začetek doline je ½ ure iz Dednega polja na desno, kjer vrhovi Krede, Slatne, Prvega, Srednjega in Zadnjega Vogla zaključujejo dolino na desni strani. Na koncu se dolina zaključuje z Vratci, levo nad dolino pa so vrhovi Velike in Male Tičarice, Kopice in Velike in Male Zelnarice. Dolina je polna vrtač, jam, lepih poti , cvetja, svizcev in gamsov.  Ob lepem vremenu je hoja po dolini užitek in sprehod za odmik od norega sveta.

Planina LAZ

   
P lanina Laz leži na višini 1560 m pod Slatno. Kredo, tremi Vogli, Debelim vrhom in Ogradi. Edinstvene zgradbe na planini so lesene, prvotno so bile grajene na kolih. Spodnji del pastirske stavbe je bil namenjen živini, v zgornjem delu so prebivali pastirji.

Planina Krstenica

P anina Krstenica (1670 m)  je razgledna planina, ki se nahaja južno od grebena Stogov (Prevalski, Jezerski in Krsteniški Stog). S planine, na kateri stoji večje število pastirskih koč, se nam odpre lep razgled na Ograde, Krsteniški Stog, Tosc, Ablanco, Uskovnico in Spodnje Bohinjske gore. Na Krstenico vodi iz Planine Blato lovska pot, ki je dobro sledljiva.

 Clusijev svišč in ranjak pod Ogradi

Zaključek
Minili so trije dnevi planinskega potepanja po prelepih poteh, ko je dolini živo srebro kazalo več kot 35°C. Uživale smo v toplem soncu, hladnem vetriču, v dolini Sedmerih jezer so nas oprale dežne kaplje. Med hojo po mokrih kamnih nas je z žvižgi  presenetil svizec, celo poziral je kar nekaj časa. Hladno noč smo prespale na Prehodavcih in se naslednji dan še po senci napotile med ostrimi kamni in velikimi balvani proti Kanjavcu. Hladne skale je ogrelo sonce, ob poti so pozirali kozorogi, občudovale smo  barvito cvetje, na nebu spremljale ples oblakov, se oprijemale skal in občudovale ta raznolik planinski svet. Kako lep je planinski svet in toliko miru, bilo nam je lepo.
Veselje na vrhu, čestitke in počitek. Sledi sestop in zopet se zgodba ponavlja, čudesa planinskega sveta se kar postavljajo pred oči, uživamo v pogledih. Bilo je dovolj časa za poležavanje v naravi in poglede na vse strani. V koči na Planini pri Jezeru večerjamo domače sirove štruklje in podoživljamo dogodke dneva. Tretji dan zaključimo z obiskom Planine Laz in Krstenice. Ozka in nekoliko blatna potka od koče pri Planini Jezero do planine Laz in naprej do Krstenice  nas pripeljala do cilja.
V prijetni družbi v lepi naravi je minil naš sedmi planinski pohod.


Julij, 2015