PO KRAŠKO PRIMORSKIH POTEH
30 september 2015
avtor Slavica Javornik
UVOD
Že poleti smo se zbrali in se odločili, da jesenski izlet načrtujemo na sončno Primorsko. Želja, katero znamenitost si bomo ogledali, je bilo kar nekaj, a na koncu je bil načrt sledeč:
Ogled Kostanjevice na Krasu s cerkvijo Gospodovega oznanjenja Mariji, grobnico Burbonov, nasad vrtnic burbonk, frančiškanski samostan in samostansko knjižnico;
Sabotin – park miru;
Ogled Marijine cerkve na Sveti gori pri Gorici.
Največ skrbi je bilo namenjeno vremenu, bo lepo ali deževno. Navajeni smo že, da nam vreme skoraj nikoli ni bilo naklonjeno, ne na spomladanskem ali jesenskem izletu. Tokrat smo upali, da nam uspe izlet izpeljati brez dežnika. Lepo organiziran in voden izlet (hvala Franciju) je na koncu bil okronan z dežno ploho. Tisti, ki smo bili zraven, smo uživali v kulturnih in zgodovinskih znamenitostih Primorske. Megleno ozračje pa nas je malo prikrajšalo za pokrajinske lepote tega področja. Verjetno pa nas Primorska zopet kliče, da jo obiščemo in bo takrat jasno in sončno nebo.
GORICA in KOSTANJEVICA nad GORICO
 |
| Pogled na stari del Gorice |
Gorica je italijansko mesto ob slovenski meji, ki meji z Novo Gorico. Tu živijo številni Slovenci kot manjšina.
SAMOSTAN KOSTANJEVICA
Sprehod udeleženk do samostana in dvorišče samostana z nasadom vrtnic burbonk.
Vrt burbonk na Kostanjevici sodi med največje zbirke vrtnic v Evropi. Nova Gorica je mesto vrtnic. Vrtnice nosijo ime po otoku Île de Bourbon, ki je bil nekoč v lasti francoske dinastije Burbonov.
Na Kostanjevici na Krasu je kripta kjer hranijo posmrtne ostanke zadnjih članov francoske kraljeve rodbine Burbonov.
Samostanska knjižnica
Leta 1811 so frančiškani z naselitvijo prinesli nekaj manj kot 2000 knjig v samostan na Kostanjevici. Pred tem je bilo tukaj okoli 5000 knjig z versko vsebino. V knjižnici je na ogled veliko inkunabul in drugih knjig z versko vsebino v različnih jezikih. Pater Stanislav Škrabec je bil učitelj grščine, latinščine, slovenščine, hrvaščine in nemščine na gimnaziji na Kostanjevici. Leta 1880 je začel izdajati nabožno literaturo. Kar 42 let je živel v tem samostanu na Kostanjevici, leta 1915 se je umaknil pred soško fronto v Ljubljano, kjer je leta 1918 umrl.
SABOTIN
Reka Soča s Sabotina
Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti —
krasna si, hči planin!
Tvoj tek je živ in je legak
ko hod deklet s planine;
in jasna si ko gorski zrak
in glasna si, kot spev krepak
planinske je mladine —
krasna si, hči planin!
………… (S. Gregorčič)
V ozki soteski med Plavami in Solkanom je reka Soča vrezala strugo med apnenčasta hriba Sabotin in Sveto goro., tako je tu prostora le za železniško progo in cesto. Nižje Sočo prečka železniška proga preko elegantnega kamnitega loka solkanskega mostu. Do Gorice je Soča deroča alpska reka, nato pa se spremeni v ravninsko reko.
Sabotin - park miru
Greben Sabotina nad Sočo je rekreacijska in izletniška točka. Med soško fronto so se na pobočjih Sabotina bojevali pripadniki 22 narodov. Danes je Sabotin priča dogodkov med I. svetovno vojno. Številne kaverne, rovi, bunkerji in strelski jarki pričajo o strahotah preteklosti.
Po grebenu Sabotina je do vstopa Slovenije v EU potekala meja med Italijo in Slovenijo. Danes meje ni več. Posamezniki se zavzemajo, da bi Sabotin postal simbol miru in imel vlogo združevanja in povezovanja.
Pogled na GORIŠKA BRDA s SABOTINA
 |
| Šmartno |
Goriška Brda ali Brda so gričevnata pokrajina, večinoma pokrita z vinogradi in sadovnjaki. Majhna pokrajina na zahodu Slovenije je zakladnica pomembnih ljudi, kot so: Alojz Gradnik, Rado Simoniti, Karel Širok, Srečko Kumar, Zoran Marušič in drugi. V vasi Gonjače stoji 23 m visok razgledni stolp, s katerega je vidna celotna pokrajina in še dlje.
Šmartno je slikovita obzidana vas s petimi ohranjenimi stolpi in jo je videti v Brdih od vsepovsod, saj kot orlovsko gnezdo (kakor bi rekel pesnik Alojz Gradnik) čepi na izjemno razgledni vzpetini.
Naselje je nastalo na rimskih temeljih in je predstavljalo utrdbo na strateški benečansko-avstrijski meji. Danes je to arhitekturni biser, kulturni spomenik, edinstven kot celota.
Kaverne na Sabotinu
Kaverna je umetna jama ali rov z izhodom ali brez, navadno vdolbena v skalnat teren, za zaščito pred artilerijskim ali letalskim napadom, lahko služi kot pomožno zaklonišče ali kot skladišče za orožje.
Med prvo svetovno vojno je bil Sabotin zaradi strateške lege nad Sočo pomembno avstro-ogrsko mostišče in obrambna točka avstro-ogrske armade.
Območje Sabotina je danes prepredeno s sistemi jarkov in kavern. Zanimive so kaverne na grebenu, v katerih so bili med vojno topniški položaji.
Sveta GORA nad GORICO
Na nadmorski višini 682 m stoji romarsko središče Sv. Gora nad Gorico ali Skalnica. Tu je veličastna bazilika, frančiškanski samostan, romarski dom, duhovno-izobraževalno središče in restavracija.
Zgodovinski mejniki pričajo, da: začetki romanja segajo v 17. st.
Leta 1539 se je pastirici Urški prikazala Marija in ji naročila, da ji naj postavijo hišo.
Leta 1540 je oblast izdala dovoljenje za pozidavo cerkve na Skalnici.
Jožef II. je leta 1786 ukinil cerkev in samostan je prodan na dražbi. Leta 1793 se cesar
Franc II. Odloči in podobo svetogorske kraljice vrne nazaj na goro.
Zaključek
Po slabem letu smo se zopet odpravili na izlet. Srečali smo se z nekdanjimi sodelavci in si imeli marsikaj za povedat. Nekateri so žal ostali doma, upam da se nam naslednjič pridružijo. Pravljična pokrajina, polna zgodovinskih pričevanj, vojnih grozot, pokrita z vinogradi in sadovnjaki, z razgledi ki sežejo do morja in belih gora, nas je na jesenski dan gostila. Pokrajina je na nas naredila močan vtis, pustila pečat in nam dala čarobno moč.
Ja lepa je ta pokrajina. Še lepša pa je, ko je odeta v cvetove češenj, breskev….in ko jo nežno poboža
zlato primorsko sonce.
Krasna si, bistra hči planin,
Greben Sabotina nad Sočo je rekreacijska in izletniška točka. Med soško fronto so se na pobočjih Sabotina bojevali pripadniki 22 narodov. Danes je Sabotin priča dogodkov med I. svetovno vojno. Številne kaverne, rovi, bunkerji in strelski jarki pričajo o strahotah preteklosti.
Koča na Planini pri Jezeru stoji na 1453 mnv. Z vseh strani jo obdajajo iglasti gozdovi, v kotanji pa se bohoti jezero. Okoli koče se v času od junija do septembra pasejo krave. Planina se zajeda globoko v gozdove. Na severu nad vrhovi dreves se bohoti Debeli vrh, ki nam pravo podobo pokaže na Planini Laz. Od koče se lahko podamo na Planino Laz, Dedno polje, Krstenica ali Viševnik. Preko Planine pri Jezeru vodijo poti v visokogorje, kot npr: Triglav, Kanjavec, Zelnarica in druge.
Sedmera jezera ležijo na ledeniško preoblikovanem področju pod Triglavom, kjer jih lahko občudujemo ob poti proti Triglavu, Kanjavcu ali Prehodavcem… Skupino triglavskih jezer tvorijo: Črno jezero nad Komarčo, Dvojno jezero pri planinski koči, Ledvička ali Veliko jezero, Zeleno in Rjavo jezero, Mlaka v Laštah in Jezero pod Vršacem. Vsako od navedenih jezer nas očara z značilno svojstveno barvo, obliko in z odsevi gora ter pokrajine v njih. 
Svizec je prebivalec visokogorja, kjer so dolge zime in kratka poletja. Njihovo zimsko spanje traja od 8 – 10 mesecev. Med zimskim spanjem so svizci popolnoma otopeli, njihove življenjske funkcije ne delujejo. Iz zimskega spanja se prebudijo, ko zunanja temperatura doseže 25°C. Ko se prebudijo, se začnejo močno hraniti, da pridobijo tolščo za naslednje zimsko spanje. Samica koti le 3x v svoji življenjski dobi, drugače pa je življenjska doba svizca do 20 let. Svizci se sporazumevajo z žvižgi, ko opozarjajo družino na nevarnost. Njihov rov je 3 – 5 m pod zemljo, ki ga dopolnjuje še nekaj stranskih vhodov.
Kozorog je divja koza, živi v Julijskih Alpah, Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. Kozorogi dosežejo težo do 100 kg, živijo do 17 let in imajo do dva mladiča. 
Med dolino Trente in Dolino Triglavskih jezer je preval, imenovan Prehodavci. Nmv Prehodavcev je 2071 m, kjer stoji Zasavska planinska koča. Na trentarsko stran je prepaden svet z razgledi na Bavški Grintavec in Jalovec, na severno pa področje obdajajo Hribarice, Kanjavec, Zelnarice, Lepo Špičje, Vršaki in Vodnikov vršac. Planinska koča je oskrbovana v poletnih mesecih. 
Na Hribaricah, kjer so mogočni balvani razmetani po kamnitem področju in je v meglenem vremenu težko slediti pravo pot. Hribarice so neizrazit vrh med Kanjavcem in Poprovcem. Na Hribaricah je razpotje za več poti – na Dolič in potem naprej na Triglav, na Vodnikov dom, Kanjavec in po dolini za Debelim vrhom.
Na Kanjavcu-oddih po prijetnem vzponu. Meglice, ki so od časa do časa zakrivale sončne žarke, so bile dobrodošle, da se nismo zapekle. Razgledi so bili zaradi plesa meglic malo okrnjeni, a to nam je prijalo. Na vrhu so se meglice za nekaj trenutkov razkadile in z razgledi smo bile poplačane za vse napore.
Uživanje na poti
Dolina za Kopico
P anina Krstenica (1670 m) je razgledna planina, ki se nahaja južno od grebena Stogov (Prevalski, Jezerski in Krsteniški Stog). S planine, na kateri stoji večje število pastirskih koč, se nam odpre lep razgled na Ograde, Krsteniški Stog, Tosc, Ablanco, Uskovnico in Spodnje Bohinjske gore. Na Krstenico vodi iz Planine Blato lovska pot, ki je dobro sledljiva.
