24.aprila 2014 smo izgubili našega Acota.
Bili smo veseli vsakega njegovega obiska na naših srečanjih in do konca upali, da bo močnejši od bolezni in bo zmagal.
Vendar je deževnega aprila 2014 izgubil zadnji boj.
Spominjala se ga bom kot dobrega strokovnjaka, kot človeka, ki je vso energijo posvetil dijakom, kot zabavnega in veselega kolega na naših izletih, predvsem pa kot velikega in dobrega prijatelja.
Bili smo veseli, da smo imeli srečo in smo ga poznali.